Zanos zaradi vetra in toka: kako popraviti kurz čolna

Zanos zaradi vetra in toka pomeni, da se čoln ne premika natanko tja, kamor kaže njegov premec. Veter ga potiska vstran, tok pa ga nosi skupaj z vodo, zato je dejanska pot čez dno drugačna od kurza, ki ga držiš. Če zanos poznaš in ga vnaprej upoštevaš, priplješ tja, kamor si načrtoval, in ne na plitvino ali skale ob strani.

Kaj je zanos zaradi vetra in toka

Na čoln med plovbo hkrati deluje več sil. Motor ali jadra ga poganjajo naprej, veter pritiska na trup in nadgradnjo, voda, v kateri plava, pa se lahko tudi sama premika. Zato v navigaciji ločimo dve smeri:

• kurz – smer, v katero je usmerjen premec in jo kaže kompas,
• pot čez dno – smer, v kateri se čoln dejansko premika glede na morsko dno (in karto).

Razlika med njima je posledica dveh pojavov: zanosa zaradi vetra in vpliva toka. V mirnem vremenu brez toka sta kurz in pot čez dno skoraj enaka. Bolj ko piha in močneje ko teče tok, večja je razlika. Osnove o tem, kako določiš kurz med dvema točkama, najdeš v članku kurz, azimut in smer plovbe.

Zanos zaradi vetra

Veter, ki piha s strani, čoln potiska proti zavetrni strani. Čoln se zato ne premika samo naprej, ampak tudi nekoliko vstran – nekako »drsi« po vodi. Kot med vzdolžnico čolna in njegovo dejansko potjo imenujemo kot zanosa.

Na velikost zanosa vplivajo:

• moč vetra – močnejši veter pomeni večji zanos,
• smer vetra glede na čoln – največji je pri bočnem vetru, pri vetru od spredaj ali od zadaj ga skoraj ni,
• oblika čolna – visoki gliserji z nizkim ugrezom zanaša bolj kot jadrnice s kobilico,
• hitrost – pri počasni vožnji ima veter več časa, da čoln potisne vstran.

Kot zanosa najlažje oceniš tako, da pogledaš brazdo za krmo. Če brazda ne leži v podaljšku vzdolžnice, ampak se odmika proti vetru, te veter zanaša. Kot med brazdo in vzdolžnico je približno kot zanosa. Popravek je preprost: krmariš nekoliko proti vetru, za toliko stopinj, kolikor znaša zanos.

Vpliv morskega toka

Tok je premikanje vode same. Ker čoln plava v tej vodi, ga tok nosi s seboj ne glede na to, kam kaže premec. Tok opišemo z dvema podatkoma: s smerjo in s hitrostjo v vozlih.

Pri tem je pomembna past: smer toka pove, KAM voda teče, smer vetra pa, OD KOD piha. Južni veter torej piha z juga proti severu, tok s smerjo 180° pa teče proti jugu. Zamenjava teh dveh pravil je ena najpogostejših napak pri risanju na karti.

Vpliv toka je največji pri počasnih plovilih. Pri isti hitrosti toka bo počasen čoln odnesen bistveno dlje vstran kot hiter gliser, ker je dlje na poti. Več o tem, zakaj nastajajo tokovi in kje so močnejši, preberi v članku plimovanje in morski tokovi.

Kako izračunati popravek kurza

Popravek kurza zaradi toka na karti določiš z vektorskim trikotnikom. Postopek je enak za vsako plovbo:

1. Na karti nariši želeno pot od izhodišča A do cilja.
2. Iz točke A nariši vektor toka: v smeri, kamor tok teče, in dolžine, ki ustreza poti toka v eni uri.
3. Iz konca vektorja toka s šestilom odmeri hitrost čolna v eni uri in z lokom sekaj želeno pot.
4. Smer od konca vektorja toka do presečišča je kurz, ki ga moraš krmariti.
5. Razdalja od A do presečišča pa je hitrost čez dno.

Primer: želiš pluti proti vzhodu, torej po poti 090°. Čoln pluje s hitrostjo 6 vozlov, tok teče proti jugu s hitrostjo 2 vozla. Ko narišeš trikotnik, dobiš kurz približno 071°. Krmariti moraš torej okoli 19° bolj proti severu, »v« tok. Hitrost čez dno se zmanjša na približno 5,7 vozla, zato tudi čas plovbe izračunaš s to hitrostjo in ne s 6 vozli.

Pri jadrnicah in počasnih čolnih nato dodaš še popravek za veter: krmariš še nekaj stopinj proti vetru. Oba popravka se seštejeta.

Kako preveriti zanos med plovbo

Izračun na karti je napoved. Na morju jo moraš preverjati, ker se veter in tok spreminjata. Najbolj uporabni načini so:

• primerjava kurza in COG na GPS – sprejemnik prikaže smer čez dno (COG). Če se razlikuje od kurza na kompasu, te nekaj zanaša,
• tranzit – dva predmeta na obali, ki ju vidiš poravnana. Če se med plovbo »razmikata«, te odnaša s črte,
• redno določanje položaja – vsak nov položaj na karti primerjaš z načrtovano potjo. Kako to narediš, opisuje članek kako določiti položaj čolna na morju.

Če opaziš odmik, kurz popravi postopoma in ponovno preveri. Bolje je narediti več majhnih popravkov kot en velik na koncu, ko je ovira že blizu.

Pogosta vprašanja

Kakšna je razlika med kurzom in potjo čez dno?

Kurz je smer premca, pot čez dno pa smer, v kateri se čoln dejansko premika. Razliko povzročata veter in tok.

V katero smer popravim kurz pri bočnem vetru?

Proti vetru – premec obrneš malo v smer, iz katere veter piha, da izničiš odnašanje proti zavetrni strani.

Ali GPS sam popravi zanos?

Ne. GPS pokaže, kam se dejansko premikaš, kurz pa moraš popraviti sam ali z avtopilotom, ki sledi poti.

Zaključek

Zanos zaradi vetra in toka je vedno prisoten, le da je včasih majhen. Dober voditelj čolna ga oceni pred plovbo, ga upošteva pri kurzu in med plovbo preverja, ali je čoln še na pravi poti.