Mornarski vozli za privez čolna: 6 vozlov, ki jih rabiš

Mornarski vozli za privez čolna niso zbirka trikov: za vsakdanje delo v marini zadostuje šest vozlov, ki jih znaš narediti hitro in brez razmišljanja. Pašnjak naredi zanko za bitvo ali steber, z bitvenim vozlom vrv pritrdiš na bitvo na čolnu, bojni vozel uporabiš za rinko ali bojo, vrzni vozel za odbojnike, osmico za konec vrvi, zastavni vozel pa za podaljšanje. Spodaj je za vsakega razloženo, kdaj ga uporabiš, kako ga narediš in kje začetniki najpogosteje zgrešijo.

Kateri mornarski vozli so dovolj za privez

Dober vozel za privez mora držati, ko čoln niha na valovih, in se mora dati odvezati, ko odhajaš. Vozel, ki se pod obremenitvijo zadrgne, je na čolnu slab vozel, četudi drži. Tabela je narejena po namenu, ne po imenu, ker na pomolu razmišljaš o tem, kam vrv vežeš.

Kam vežeš	Vozel	Zakaj ravno ta
Zanka čez bitvo ali steber na obali	pašnjak (nezategljiva zanka)	se ne zadrgne in se po obremenitvi lahko odveže
Bitva na čolnu ali pomolu	bitveni vozel (ovoj, osmica, zaključni polvozel)	hitro pritrdiš in hitro sprostiš
Rinka, boja, steber	bojni vozel	ovoj prevzame vlek, odvežeš ga tudi pod obremenitvijo
Odbojnik na ograji	vrzni vozel	višino odbojnika hitro popraviš
Prosti konec vrvi	osmica	vrv ne zdrsne iz vodila ali škripca
Dve vrvi skupaj	zastavni vozel	drži tudi, ko sta vrvi različno debeli

Pri vsakem vozlu ločiš dva dela vrvi. Živi konec je prosti del, s katerim delaš vozel, mrtvi konec pa del, ki vodi do čolna in nosi obremenitev. Kako vrvi napeljati in kako se imenujejo, preberi v članku o priveznih vrveh in odbojnikih.

Pašnjak: zanka, ki se ne zadrgne

Pašnjak (nezategljiva ali mrtva zanka, angleško bowline) je najpomembnejši vozel za privez. Na koncu vrvi naredi stalno zanko, ki jo vržeš čez bitvo na pomolu ali čez steber. Ne zadrgne se, zato ga tudi po močnem vleku odvežeš z rokami: vozel prepogneš in zrahljaš ovoj okoli mrtvega konca.

1. Na mrtvem koncu naredi majhno okence tako, da živi konec leži na vrhu.
2. Živi konec potegni skozi okence od spodaj navzgor. Del, ki ostane pod okencem, bo zanka.
3. Živi konec pelji za mrtvim koncem in okoli njega.
4. Vrni ga skozi okence ob samem sebi, nato primi živi konec skupaj z zanko in vleci proti mrtvemu koncu.

Pusti dovolj dolg rep, vsaj za dlan. Pašnjaka ne moreš narediti ali odvezati, ko je mrtvi konec napet. Zato ga ne uporabi tam, kjer boš vrv morda moral sprostiti, medtem ko jo veter vleče. Tam je boljši bojni vozel.

Bitveni vozel: ovoj, osmica in zaključni polvozel

Bitva je kovinski ali leseni priveznik z dvema rogljema. Na čolnu je drugi konec privezne vrvi skoraj vedno na bitvi, zato je to vozel, ki ga boš naredil največkrat. Sestavljen je iz treh delov.

• Ovoj: vrv pripelji do roglja, ki je dlje od smeri vleka, in jo enkrat ovij okoli podnožja bitve. Ovoj nosi večino obremenitve, zato ga lahko držiš z eno roko, tudi ko čoln vleče.
• Osmica: vrv pelji diagonalno čez vrh bitve in pod drugi rogelj, nato nazaj čez sredino. Nastane črka X. Pri tanki ali gladki vrvi naredi še eno osmico.
• Zaključni polvozel: naredi zanko, jo obrni in natakni na rogelj tako, da prosti konec leži vzporedno z zadnjim zavojem, ne čezenj.

Več ni bolje. Kup zavojev in več polvozlov drug na drugem se zatakne in jih v naglici ne razvozlaš. Bitva naj ostane dovolj prosta, da nanjo po potrebi pripneš še eno vrv. Vrv, ki jo boš med manevrom popuščal, na primer pri odplutju od priveza, pusti brez zaključnega polvozla: ovoj in osmica sta dovolj, sprostiš pa jo z enim gibom.

Bojni vozel za rinko, bojo in steber

Bojni vozel (angleško round turn and two half hitches) je ovoj okoli predmeta, ki mu dodaš dva polvozla okoli mrtvega konca. Uporabiš ga za kovinsko rinko na pomolu, za obroč na boji in za steber. Prednost je, da ovoj prevzame vlek: medtem ko ga delaš ali odvezuješ, ovoj s trenjem drži čoln, roke pa so proste za polvozla.

1. Živi konec ovij okoli rinke ali stebra tako, da ga vrv obkroži dvakrat. Zavoja naj ležita drug ob drugem.
2. Z živim koncem naredi polvozel okoli mrtvega konca.
3. Drugi polvozel naredi v isti smeri kot prvega in ga potisni do prvega.

Če je smer drugega polvozla obrnjena, se vozel lahko razleze. Za pritrditev na bojo glej še postopek v članku privez na boji, kjer je razloženo, zakaj vrv vodiš iz čolna skozi obroč in nazaj.

Vrzni vozel in osmica: odbojniki in konci vrvi

Vrzni vozel (angleško clove hitch) sta dve zanki, ki ju natakneš na ograjo ali steber in prekrižaš. Naredi se v nekaj sekundah, višino odbojnika pa popraviš brez odvezovanja. Ni primeren za privez čolna, ker se pri spremembi smeri vleka lahko zrahlja ali pa zadrgne. Pri odbojniku ga zavaruj še s polvozlom, da se ob nihanju čolna ne odvije.

Osmica je zaključni vozel na koncu vrvi. Prepreči, da vrv zdrsne iz vodila ali škripca in odplava. Na konec vsake vrvi, ki gre skozi vodilo, jo naredi takoj, ko vrv pripraviš. Za razliko od navadnega vozla se po obremenitvi odveže brez težav.

Zastavni vozel: ko je vrv prekratka

Pri krmnem privezu se zgodi, da je krmna vrv do bitve na obali prekratka. Dve vrvi zvežeš z zastavnim vozlom. Na debelejši vrvi naredi upognjeno zanko, tanjšo pripelji skozi njo od spodaj, jo ovij okoli obeh krakov zanke in podtakni pod samo sebe. Pri zelo različnih debelinah naredi še en ovoj, to je dvojni zastavni vozel. Ženskega vozla za vezanje vrvi ne uporabljaj, ker drsi.

Pogoste napake začetnikov in hitra kontrola

Večina težav s privezom ni posledica napačnega vozla, temveč napak pri izvedbi:

• kratek rep, ki se ob nihanju čolna izvleče iz vozla,
• bitva brez ovoja, samo s polvozli, ki jih pod obremenitvijo ne sprostiš,
• vrzni vozel na privezni vrvi, ki čez noč zdrsne ali se zadrgne,
• vrv brez osmice, ki med manevrom zdrsne iz vodila,
• učenje šele na pomolu, ko nekdo čaka z vrvjo v roki.

Preden zapustiš čoln, preveri, da je vsak vozel zategnjen, da so repi dovolj dolgi, da vrv ne drgne ob ostri rob in da lahko vsako vrv sprostiš brez noža. Ko napovedujejo močan veter, dodaj vrvi in zavaruj drgnjenje, kot je opisano v članku o privezu v slabem vremenu. Vozle vadi doma na kosu vrvi in okoli naslonjala stola, dokler jih ne narediš z zaprtimi očmi.

Pogosta vprašanja

Kateri vozel je najboljši za privez čolna?

Za zanko čez bitvo ali steber na obali je najboljši pašnjak, ker se ne zadrgne. Na bitvi čolna uporabiš ovoj, osmico in zaključni polvozel, za rinko pa bojni vozel.

Kako se reče vozlu bowline po slovensko?

Bowline je pašnjak, imenovan tudi nezategljiva zanka, mrtva zanka ali mornarski vozel. Vsa imena pomenijo isti vozel s stalno zanko.

Zakaj vrzni vozel ni dober za privez?

Ker se pri spremembah smeri vleka lahko zrahlja ali zadrgne. Dober je za odbojnike, kjer je vlek majhen in višino pogosto spreminjaš.

Ali se vozel lahko odveže pod obremenitvijo?

Bojni vozel in bitveni vozel brez zaključnega polvozla lahko sprostiš, ko je vrv napeta. Pašnjaka ne moreš, dokler vrv ne popusti.

Koliko vozlov mora znati začetnik?

Za privez jih zadostuje šest: pašnjak, bitveni vozel, bojni vozel, vrzni vozel, osmica in zastavni vozel. Pomembneje od števila je, da jih narediš hitro in pravilno.

Kako dolg naj bo rep vozla?

Toliko, da ga lahko zgrabiš, vsaj za širino dlani. Pri debelejših priveznih vrveh pusti daljši rep.

Ko obvladaš teh šest vozlov, jih preizkusi v pravem manevru. Najbolje se naučiš, če pri vsakem pristajanju s čolnom sam vežeš vrvi na premcu in krmi.